Vlada RS je na današnji seji sprejela Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 - 2016 in naložila Ministrstvu za okolje in prostor, da koordinira izvajanje Akcijskega načrta, izvaja splošni nadzor nad doseganjem ciljev, preverja dosežene prihranke energije in o realizaciji Akcijskega načrta poroča Svetu za trajnostni razvoj in vladi enkrat letno.

Vlada RS je za izvajanje Akcijskega načrta imenovala medresorsko delovno skupino, ki jo na ravni generalnih direktorjev direktoratov sestavljajo predstavniki ministrstev za finance, okolje in prostor, gospodarstvo, promet, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, šolstvo in šport, Službe Vlade RS za razvoj in Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Vlada nadalje nalaga ministrstvom, javnim agencijam, javnim skladom, javnim zavodom, javnim podjetjem in drugim nosilcem javnih pooblastil, ki so v Akcijskem načrtu določeni kot nosilci oziroma izvajalci ukrepov, da o izvedenih ukrepih dvakrat letno poročajo Ministrstvu za okolje in prostor.

Vlada nalaga Ekološkemu skladu RS, javnemu skladu izvajanje nalog upravljanja, vodenja in izvajanja programov energetske učinkovitosti v javnem sektorju, kakor tudi izvajanja programov za spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v industriji, storitvenem sektorju, prometu in gospodinjstvih.

Vlada RS je sprejela tudi sklep, da se za zaprtje finančne konstrukcije za financiranje tega nacionalnega načrta, v letu 2008 z računa pri ELES-u, na katerem se zbira dodatek za obvezni odkup električne energije, prenesejo na posebni račun pri Ekološkemu skladu RS sredstva v višini 7,5 milijona evrov. Potrebna proračunska sredstva za izvedbo celotnega akcijskega načrta do leta 2016 znašajo okoli 380 milijonov evrov.

Akcijski načrt sloni na izvajanju 29 sektorskih, več sektorskih oziroma horizontalnih instrumentov. S temi instrumenti se odpravljajo številne ovire, kot npr. institucionalne, zakonodajne, administrativne, ekonomske, finančne, kadrovske, ovire glede ozaveščenosti in informiranosti, idr. Instrumenti obsegajo finančne instrumente za spodbujanje investicij (subvencije, kredite z znižano obrestno mero, davčne olajšave), regulatorne instrumente (poudarek je na predpisih za stavbe in predpisih o energetsko učinkovitih proizvodih itd.), informiranje in ozaveščanje (promocijske kampanje, energetsko svetovalna mreža, energetski pregledi, demonstracijski projekti, informativni računi za energijo itd.), prostovoljne sporazume, nudenje energetskih storitev in druge instrumente.

Akcijki načrt je razvojno naravnan, saj vključuje instrument finančnih spodbud za podporo razvoju energetskih tehnologij. V Akcijskem načrtu je posebna pozornost posvečena energetski učinkovitosti v javnem sektorju. Tako je predvideno, da bodo v javnem sektorju poleg energetske sanacije in trajnostne gradnje javnih stavb v skladu z direktivo uporabljeni tudi sledeči instrumenti: uporaba finančnih instrumentov za varčevanje z energijo, kot je npr. pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije (javno-zasebno partnerstvo), nakup energetsko učinkovite opreme in vozil, nakup opreme, ki je vedno, tudi v stanju pripravljenosti, energetsko učinkovita ter nakup ali najem energetsko učinkovitih stavb.

Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 - 2016